umetnost

Najlepši Toulouse-Lautrecov moški

Po mojem izboru, seveda: Anglež v Moulin Rougeu. Formalno, elegantno oblečen, s klobukom, palico in zmagovalnim šarmom.

Svetlolasec v slavnem kabaretu flirta oziroma, bolje rečeno, sklepa posel. Črni trak okrog vratu, globok hrbtni izrez na obleki in izraza na obrazih žensk ne puščata dvoma o tem, da sta prostitutki. Anglež je vnet, zagret za posel, kar razkrivajo njegova rdeča ušesa. Prstan si je najbrž že prej snel z roke. Izraz na njegovem čednem obrazu je obraz človeka, ki kot volk v ovčji koži preži za užitkom.

The Englishman at the Moulin Rouge, 1892

Interpretacijo, ki sem jo vzel za svojo, je še bolje ubesedil Matthias Arnold v knjigi iz leta 2000 Henri de Toulouse Lautrec.

Toulouse Lautrec (1864-1901) je oboževal kabarete, bare in plesne klube, ki so bili njegov drugi svet. Tam je voajeristično opazoval ljudi, njihovo izžarevanje energije, vitalnosti in poželenje ter to, kako so na plesišču in ob njem odvrgli družbene spone, se predali užitkom in razkrili svojo pravo naravo. Sam se ni mogel popolnoma zliti z ekstazo belle époque in se prepustiti vsem užitkom, ki jih je prinašala takratnim Parižanom in Parižankam. Deformirane noge in 152 centimetrov višine so ga namreč ločevali od ostalih in ga postavljali v zaznamovano pozicijo. To je bil eden izmed ključnih izhodiščnih momentov za nastanek njegovih odličnih del.

V središču Toulouse Lautrecovih slik so vedno ljudje; tako je tudi z Angležem in pariškima prostitutkama. Je pa Anglež naslikan kot zelo privlačen moški, medtem ko se mi večina oseb na Toulouse Lautrecovih slikah ne zdi posebno lepih. Slavna pevka in plesalka Yvette Guilbert je Toulouse Lautrecu potožila: “Za božjo voljo, ne naredi me tako grde! Ne cenijo vsi le umetniške plati takih stvari.” Čeprav se je večina z montmartrske scene strinjala, da jo je naslikal manj lepo, kot je bila v resnici, njena podoba vseeno odseva prikupnost, hudomušnost in inteligentnost.

Portretu Yvette Guilbert je v tem smislu podoben portret Oscarja Wilda, ki ga je Toulouse Lautrec skiciral med sojenjem zaradi homoseksualnosti v Londonu. Portret je nato dokončal po spominu. Wildu ni prizanašal, ko gre za lepotne ideale, vendar portret vseeno označujejo kot sočuten. (Wilde se je po dveh letih zapora leta 1897 preselil v Francijo in bil precej viden na pariški sceni vse do svoje smrti leta 1900. Delček njegovega pariškega življenja je opisan v prispevku Ljubezenska pisma vojaških atašejev.)

Arnold v omenjeni knjigi omeni, da je Anglež najbrž avtorjev posreden avtoportret. Toulouse Lautrec je naslikal čutnost in poželenje, ki vreta pod uglajeno aristokratsko fasado, tako kot sta vrela v telesu njega samega, ki ni imel veliko žensk.

Na spletu najdete precej ohranjenih fotografij Toulouse Lautreca, ki se je redko upodobil na svojih slikah. Med izjemami je V Moulin Rougeu iz leta 1892. V središču slike so trije moški in ženski za mizo, za njimi je s prijateljico pred ogledalom Goulou. (Znana pevka in plesalka je v središču desne slike, ki je ena izmed najbolj znanih Toulouse Lautrecovih slik.) V tretjem planu slike sta avtor in njegov sloki bratranec. Medtem ko se drugi zabavajo, je slikar kot outsider, voajer v ozadju. Zanimiv je tudi obraz ženske na desni, ki zaradi osvetljave in bizarni senc izgleda groteskno. Domnevno gre za slavno plesalko Jane Avril.

Za konec si lahko preberete še moj povzetek Toulouse Lautrecove biografije.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s